Glavni cilj gradbene informatike je računalniška podpora pri zagotavljanju informacij skozi celo življenjsko dobo gradbenega objekta.

Že v času velikih centralnih računalnikov so bile na IKPIR-u izdelane zelo kvalitetne programske knjižnice za risanje, za izdelavo uporabniških vmesnikov in za hranjenje podatkov. Posledica hitrega razvoja informacijske tehnologije je bilo uvajanje jezikov C in C++, objektnih zbirk podatkov in prijaznih uporabniških vmesnikov v programe, ki so jih pisali za osebne računalnike.

Med prvimi so tako začeli uvajati objektni pristop in izkazalo se je, da je tudi za gradbeniške probleme zelo primeren. Sistematično so računalniško integrirano gradnjo raziskovali v letih 1993-95 v okviru temeljnega raziskovalnega projekta "Računalniško integrirano projektiranje in gradnja armiranobetonskih konstrukcij". Vključili so se v delovno skupino mednarodne organizacije CIB, ki se ukvarja z računalniško integrirano gradnjo. Proučevali so načine za računalniški zapis predpisov, računalniško obvladovanje tehnične dokumentacije, celostne informacijske sisteme in objektne zbirke podatkov. Inštitut je organiziral številne seminarje in kongrese v Sloveniji.

V letu 1993 so kot eden izmed prvih univerzitetnih gradbenih oddelkov (in druga ustanova v Sloveniji) začeli objavljati na Internetu. Tam so oblikovali nekaj dobro obiskanih in citiranih servisov, ki so predvsem namenjeni mednarodni skupnosti raziskovalcev in učiteljev. V letih 1994 in 1995 so v sodelovanju z ZRMK in Gradbenim centrom Slovenije pripravili jedro slovenskega tehničnega informacijskega sistema za gradbenišvo - TIGRA. Svojevrstno priznanje delu na tem področju je bila organizacija mednarodne delavnice leta 1996 na Bledu z naslovom "Gradbeništvo na informacijski avtocesti" in evropske koverence eDelo in ePoslovanje v gradbeništvu, ki bo leta 2002 v Portorožu. Sodelovali so v evropskih raziskovalnih projektih iz 4. okvirnega programa ToCEE (Towards Concurrent Engineering Environment 1996-1999) in kot podizvajalci v projektih CONDOR in SCENIC. Sodelovali so v evropskih projektih CONNET in I-SEEC (1999-2001), ki so postavili omrežje gradbenih servisov v evropskih državah. Pomemben delež imajo v raziskovalnih projektih na temo informacijske družbe (IST) iz 5. okvirnega programa: ISTforCE (Intelligent Services and Tools for Concurrent Engineering 2000-2002), ICCI (2001-2003), prodAEC (2001-2003). Z IST projektom SciX (Open Scientific Information Exchange), kjer nastopajo kot koordinatorji, pa posegajo na področje splošne informatike. Inštitut je sodeloval tudi v številnih projektih, ki so namenjeni pospeševanju stikov med vzhodno in zahodno Evropo TEMPUS, npr. Open and Distance Learning in Technical Education. Profesorji so pedagoško delali tudi v tujini in predavali cele predmete ali posamezne tečaje na KTH v Stockholmu in ITU v Istambulu.